The invisible Slavs : Župa Bled in the prehistoric Early Middle Ages

Andrej Pleterski

Inštitut za arheologijo ZRC SAZU Ljubljana, 2013.

30 cm, 199 str.

tvrdi povez, latinica

ISBN: 9789612544409

Če izraz »prazgodovina« uporabimo za čas in prostor, ki ga pisni viri ne »vidijo«, potem imamo ozemlja, ki so »prazgodovinska« tudi v času, ki sicer splošno velja za »zgodovino«. V tem pomenu še vedno obstajajo v Evropi v času zgodnjega srednjega veka obširna ozemlja, kjer stanje pisnih virov lahko opišemo kot prazgodovinsko. Še posebej velja to za ozemlja, ki so jih naseljevali Slovani. Mednje spada tudi današnja Slovenija, kjer leži Bled. Ta »stopi v zgodovino« šele leta 1004. \ Ali je ob tem notranji pogled v življenje za pisne vire nevidnih ljudi sploh mogoč? Res se ne moremo preprosto prestaviti v minuli čas, da bi si ogledali, kako je bilo. Lahko pa se postavimo v isti prostor (isti vsaj v koordinatnem smislu) in poiščemo vse preostanke nekdanjega življenja, ki so se zapisali v jezik, imena, ljudsko izročilo, oblikovanje in urejanje prostora, različne materialne ostanke, celo v mnogo mlajše pisne vire kot svojevrstna wirkungsgeschichte (tu v smislu zapisa mlajše posledice starejšega fenomena). Najmanj, kar lahko z vsem tem dosežemo, je vloga pasivnega opazovalca. Zato skuša ta knjiga s souporabo različnih vrst virov (pisnih, arheoloških, etnoloških, filoloških, historično-geografskih) pokazati, da naloga, ujeti notranji pogled, morda ni povsem neuresničljiva. Podoba zgodnjesrednjeveške blejske družbe, ki se na ta način oblikuje, je slika gospodarsko in upravno-politično povezane celote. Ali so jo tedaj v resnici imenovali župa Bled, nam pisni viri sicer ne povedo, vsaj verjetno pa je. \ Srednjeveški pisci govorijo o Slovanih kot ljudeh pretežno enakega jezika, prava in običajev. Kot osnovne politične gradnike slovanskega sveta lahko predpostavljamo posamezne župe, ki so bile podobno strukturirane, s sorodnim jezikom, pravom, običaji in rituali, kar je predpogoj za vtis celote, ki so ga imeli vsi, ki so Slovane opisovali. Morda je ustrezna matematična prispodoba, ki enači župe z nekakimi fraktali, saj na ravni vsake župe najdemo tisto, kar lahko sicer opazujemo tudi na ravni grupacij posamičnih žup v večje teritorialne skupine. V takem fraktalnem smislu je vsaka župa resnični pars pro toto celote. Domišljati si, da s poznavanjem ene župe poznamo vse, je že samo zaradi različnih geografskih okolij seveda hudo pretiravanje, gotovo pa ni preveč predrzna misel, da smo s tem vendarle pomembno napredovali tudi v razumevanju celote.

$50.00 -